Steal This Film (2006 – 2007)

»Steal This Film« je serija filmov, ki dokumentira gibanje proti intelektualni lastnini in t.i. internet piratstvo. Prvi del posnet na Švedskem in prvič predvajan avgusta 2006, si je samo preko BitTorrent peer-to-peer protokola ogledalo 5 milijonov ljudi. Drugi del raziskuje tehnološke in kulturne vidike copyright spopadov ter vpliv interneta na kopiranje.

Steal This Film (2006)

Steal This Film 2  (2007)

Advertisements

The Power of Nightmares (2004)

»The Power of Nightmares: The Rise of the Politics of Fear« (Moč nočnih mor: Vzpon politik strahu) je tridelna serija Adam Curtisa, v kateri se je leta 2004 lotil motivov in idej, ki stojijo za vojno proti terorizmu. V seriji v svojem značilnem slogu preiskuje uporabo taktik strahu za uveljavljanje specifičnih političnih interesov. Spremljamo lahko paralelni vzpon ameriškega neokonzervativnega gibanja in bližnjevzhodnega radikalnega islamizma. Curtis v njunem skoraj hkratnem vzponu vidi precej podobnosti, ki po njegovem mnenju niso naključna. Pretnja, ki jo današnjemu svetu predstavlja radikalni islamizem kot množična organizirana sila destrukcije vsega zahodnega, se najpogosteje predstavlja v formi zloglasne »Al Kaide«, ki pa je po Curtisovem mnenju mit, ki ga je ustvarila politika, kot poskus, da bi po propadu nekaterih utopičnih ideologij v polpretekli zgodovini, ponovno združila in inspirirala svoje ljudi.

1. del »Baby It’s Cold Outside« (Draga, mrzlo je zunaj)

Prvi del serije raziskuje korenine »islamizma« in »neokonzervativizma«. Spremljamo življenjsko pot egipčanskega uradnika Sayyida Qutba, ki velja za očeta moderen islamistične misli. K skrajnim verskim in političnim dogmam se je zatekel po obisku v ZDA, kjer se je soočil z, na individualizmu temelječo, moralno sprijenostjo zahodnega sveta. V istem času je v Ameriki, po propadu ideje o »veliki družbi« predsednika Lyndona Johnsona, skupina deiluzioniranih liberalov na čelu z Irvingom Kristolom in Paulom Wolfowitzom, spoznavala politično filozofijo Lea Straussa. Prišli so do podobnega sklepa kot islamisti, da je na osebni individualni svobodi temelječa družba, glavna težava vsakršnega podobnega socialnega načrta.

2. del »The Phantom Victory« (Fantomska zmaga)

V drugem delu spremljamo vzpon islamističnega gibanja, ki je zapadlo pod vpliv radikalnega Zawahirija in njegovega bogatega saudijskega prijatelja Osame bin Ladena. Islamisti so se v boju proti sovjetski okupaciji Afganistana pridružili Reaganovi administraciji, ki je že bila pod močnim vplivom neokonzervativnega gibanja. Po uspehu nad Sovjeti in po propadu vzhodnega bloka v poznih osemdesetih, sta obe skupini verjeli, da sta zaslužni za poraz »imperija zla« in da imata zato vso pravico nadaljevati svojo revolucijo.

3. del »The Shadows in the Cave« (Sence v jami)

V zadnji epizodi spremljajmo dejansko rojstvo »Al Kaide«. Curtis meni, da sta imela bin Laden in Zawahiri po propadu islamske revolucije za sabo zelo malo podpornikov. Zato sta bila docela odvisna od neodvisnih zunanjih operativcev, ki so izvajali napade v imenu svete vojne. Vlada ZDA je v iskanju krivcev za te teroristične napade želela obtožiti bin Ladena. Za  obtožbo so mu morali dokazati, da je vodja večje kriminalne združbe. Našli so bivšega bin Ladenovega sodelavca, Jamala al-Fadla in mu plačali, da je pričal proti bin Ladenu, češ da je vodja velike teroristične organizacije imenovane »Baza« oziroma »Al Kaida«. Po napadih 11/9 je neokonzervativna republikanska oblast na čelu z Georgem Bushem uporabila ta koncept, da je lahko upravičila napad na tega novega sovražnika, kar je sprožilo vojno proti terorizmu in vse njene danes dobro znane posledice.

The Trap: What Happened to Our Dream of Freedom (2007)

»The Trap: What Happened to Our Dream of Freedom« (Past: Kaj se je zgodilo z našimi sanjami o svobodi) je najnovejši dokumentarni film znanega britanskega politologa in dokumentarista Adama Curtisa, ki z to serijo nadaljuje s preiskovanjem stanja stvari v današnjem svetu. To pot je, v zelo samosvojem in zlahka prepoznavnem dokumentarnem slogu, načel v priznanih serijah kot sta »The Century of the Self«, v kateri prikazuje vzpon potrošniške družbe skozi uveljavljenje Freudovih idej o podzavesti, in »The Power of Nightmares«, v kateri preiskuje uporabo taktik strahu za uveljavljanje specifičnih političnih interesov.

Serija »The Trap« se v treh enournih delih, loti tudi že v omenjenih serijah obravnavanih tem in jih spoji s preiskovanjem koncepta in definicije svobode. V jedru te preiskave je ugotavljanje, kako je poenostavljeni model sebičnega, skoraj robotskega človeškega bitja vodil do današnje ideje svobode.

1. del »Fuck You Buddy« (Jebi se, prijatelj)

V prvem delu serije Curtis preučuje osnove »teorije iger«, ki se je kot matematični model človeškega obnašanja, uveljavila v obdobju hladne vojne. Spremljamo razvoj »teorije iger«, s posebnim poudarkom na delu matematika Johna Nasha, ki je verjel, da so vsi ljudje po naravi sumničava in sebična bitja, ki konstantno nekaj snujejo drug proti drugemu. S tem, ko je sprejel to premiso, je Nash konstruiral logično konsistenten in matematično variabilen model, za katerega je leta 1994 prejel tudi Nobelovo nagrado za ekonomijo. Izumil je sistemsko igro, ki je reflektirala njegova prepričanja o naravi človekovega bitja. To igro je možno »igrati« samo tako dolgo, dokler vsi vpleteni upoštevajo osnovna pravila igre, ki od njih zahtevajo, da se obnašajo sebično in na vsak način poskušajo prevarati svojega nasprotnika.

2. del »The Lonely Robot« (Osamljen robot)

V jedru drugega dela serije je raziskovanje posledic teh novih družbenih pravil in vzpostavljanja industrije lajšanja njenih simptomov. Priročen seznam psiholoških simptomov, ki bi lahko povzročala razna tesnobna stanja in zdravila kot so »Prozac«, so pričeli uporabljati, da bi normalizirali človekovo obnašanje, da bi se ljudje na ta način obnašali bolj predvidljivo. To ni kakšna teorija zarote, pač pa postopna in logična posledica vzpostavitve neusmiljenega sistema trga.

3. del »We Will Force You To Be Free« (Prisilili te bomo, da boš svoboden)

Zadnji del serije se posveča konceptu pozitivne in negativne svobode, ki ga je v petdesetih razvil politični filozof Isaiah Berlin. Politika današnjega časa je razpeta med obe obliki svobode v težnji po vzpostavitvi čim stabilnejše družbene strukture. Če naredimo korak nazaj in pogledamo kaj za nas danes svoboda pomeni, je to kaj čudna in precej omejena oblika svobode. Curtis v zaključku poda ugotovitev, da smo pozabili na to kaj bi naj ideja svobode pomenila za človeštvo in človeka. Ujeli smo se v past, ki smo si jo nastavili sami. Past, ki nas nadzoruje, ropa vsakega konsistentnega življenjskega smisla in preko naših sterilno varnih mej, seje smrt in kaos.

A Crude Awakening: The Oil Crash (2006)

»A Crude Awakening: The Oil Crash« (2006) je film o naši odvisnosti od nafte in o nevarnostih, ki nam v družbeni organizaciji pretijo, ko se bo črpanje nafte z časom vse bolj zmanjševalo. Film preučuje zgodovinska dejstva, podatke in napovedi, ki se tičejo globalnega vrhunca količin načrpane nafte (»oil peak«), ki smo ga po predvidevanjih strokovnjakov že doživeli. V intervjujih z vodilnimi naftnimi geologi, bivšimi uradniki OPECa, energetskimi analitiki, politiki in političnimi analitiki, smo seznanjeni z rezultati analiz o trenutnem stanju naftnih rezerv in o omejenih možnostih za odkrivanje novih naftnih nahajališč ter o strašnih posledicah, ki jih bo morebitna naftna in energetska kriza imela na ekonomije sveta. Neizogiben sklep je, da si lahko zaradi, v filmu predstavljenih argumentov, obetamo še več vojn in kriz, ki bodo neposredno vezane na zagotavljanje naftnih rezerv. Ekonomije, ki so najbolj vezane na nafto, bodo utrpele strašne gospodarske posledice, ki lahko svetovno gospodarstvo ponovno pahnejo v veliko gospodarsko in politično depresijo.

Power and Terror: Noam Chomsky in Our Times (2002)

Odgovornost intelektualcev je, da govorijo resnico in izpostavljajo laži.

Noam Chomsky

»Power and Terror: Noam Chomsky in Our Times« je tipičen dokument o delu enega najbolj vplivnih političnih disidentov našega časa, lingvista in političnega filozofa, Noama Chomskega. Po 11. septembru 2001 se je v odmev na ameriške reakcije na napad na WTC, odzval z analizo in zgodovinsko perspektivo dogodka. Pojasnilo je podal na številnih predavanjih, intervjujih in v mednarodno izjemno odmevni knjigi »9-11«. Chomsky kritizira zunanjo politiko ZDA in ponuja za to argumente, ki temeljijo na desetletjih raziskav in analiz, ki postavljajo idejo terorizma v kontekst ameriškega imperializma. Za svojo državo zahteva, da v svoja dejanja implicira enake moralne standarde, kot jih zahteva za druge.

Noam Chomsky je v akademskih krogih najbolj znan kot iznajditelj »transformativne generativne gramatike«, originalnega in zelo vplivnega sistema lingvistične analize.  Po doktoratu je začel s predavanji modernih jezikov in lingvistike na priznanem Massachusetts Institute of Technology (MIT). Predstojnik oddelka je tam postal leta 1961, mesto pa zaseda še danes. Leta 1967 je izdal esej »Odgovornost intelektualcev« in postal eden vodilnih nasprotnikov vietnamske vojne. Odtlej je prepoznavnost širom sveta dosegel z vztrajnim političnim aktivizmom, ki ga je zaznamovala lucidna kritika zunanje politike ZDA, analiza delovanja množičnih medijev, analiza mednarodnih odnosov, zagovarjanje človekovih pravic itd. Objavil je več kot 80 knjig in prek tisoč razprav s področja lingvistike, filozofije, politike, kognitivnih znanosti in psihologije.

The War On Democracy (2007)

Film raziskuje zgodovinska in aktualna razmerja ZDA z deželami kot so Venezuela, Bolivija in Čile, ter njihovo tradicionalno pozicijo napram tem državam, ki temelji na poseganju v njihove notranje zadeve, da bi te kar se da ustrezale ameriškim interesom. Pilger meni, da pripoveduje univerzalno zgodbo. Na že prepoznaven način, skozi doživeta priznanja in številne arhivske posnetke, analizira in razkriva kako je bila demokracija izgnana iz dežel Latinske Amerike. Sporoča, da pohlep in moč, ki ju poseduje »imperij« ni nepremagljiv in da je prava moč demokracije v ljudeh.

John Pilger je razvil svoj sloves skozi novinarsko delo, številne knjige in dokumentarne filme. Posebej je znan po raziskovalnih dokumentarcih o Kambodži in Vzhodnem Timorju. Deloval je kot vojni dopisnik iz Vietnama, Kambodže, Palestine, in tako naprej. V vseh svojih akcijah je Pilger oster kritik zahodne zunanje politike, še posebej nasprotuje ameriški zunanji politiki, za katero meni, da jo vodi imperialistična logika. Pilger je tudi oster kritik institucij in ekonomskih smernic, ki danes strukturirajo moderno novinarstvo. Več o tem si lahko preberete tudi na http://www.zofijini.net/modrost_konec.html.

Nobelovec Harold Pinter je o njem povedal: »John Pilger je brez strahu. Z vztrajno pozornostjo na dejstva, na dan izkoplje umazano resnico in jo pove takšno kot je.« Prav tako je seveda deležen tudi negativnih kritik. Novinar Auberon Waugh je zanj skoval glagol »to pilger«, kar bi naj pomenilo, posredovati informacijo na senzacionalistični način, da bi tako dosegel določen cilj. Noam Chomsky je to smešenje komentiral kot edini možni odziv novinarjev, ko so soočeni z krutimi dejstvi o ameriški zunanji politiki, kot jih predstavlja Pilger.

Blue Eyed – Blauäugig (1996)

Jane Elliott je ameriška učiteljica, ki je vse od leta 1968 na svojevrstnem pohodu proti rasizmu in družbeni diskriminaciji vseh vrst. V sklopu posebne delavnice, ki jo prireja povsod po svetu, za udeležence ustvari poseben realističen mikrokozmos današnje družbe. Kar se prične kot igra, se hitro izkaže kot kruto in v življenju nikoli tako transparentno lekcijo, o naših vsakodnevnih interakcijah in boju za premoč nad sočlovekom.

Jane Elliott je zaslovela leta 1968, ko je na lokalni osnovni šoli, kjer je učila, prvič uspešno preizkusila ta eksperiment. Razred je razdelila na dva tabora, za merilo pa vzela barvo oči vsakega od otrok. Učenci so bili na ta način, na podlagi svoje barve oči, segregirani v privilegirano oziroma podrejeno pozicijo. Na ta način je otrokom na najbolj nazoren način predstavila delovanje rasizma in drugih diskriminatornih praks v vsakodnevnem življenju. Rezultat eksperimenta, kot tudi odziv nanj, je bil spektakularen. Jane Elliott je spodbudil, da je z eksperimentom nadaljevala tudi na drugih demografskih skupinah. »Blauäugig« je pedagoško zasnovan dokumentarec nemške produkcije, o njenem edinstvenem delu, ki skozi spremljanje ene takšnih delavnic, na najbolj nazoren način pokaže tako na motive, didaktične metode kot učinke tovrstnega praktičnega izobraževanja.